ZALIVANJE

V poletnih mesecih je zalivanje vrtnarski ukrep številka ena.
Za rastline je zelo priporočljivo če je voda ogreta oziroma če imamo vodni rezervoar z deževnico vedno napolnjen. Rastline namreč doživijo temperaturni šok če jih zvečer po celodnevni pripeki zalijemo z mrzlo vodo iz pipe. Če nimamo rezervoarja si lahko na vrt postavimo plastičen večji sod v katerega si sproti dolivamo vodo. V takšen sod si lahko namočimo tudi koprive katere potem razredčimo in tako zalivamo z naravnim pripravkom za krepitev rastlin.

V juniju je zaželjen drugi vrtnarski ukrep in sicer priprava zastirke. Zastirko ločimo grobo to je predvsem slama, ki jo uporabimo pri plodovkah kot so paradižnik, paprika, bučke in buče. Če gojimo paradižnik na prostem kot je to na našem mestnem vrtu lahko zelo dobro zalivamo plodovke po zastirki. Ta zastirka bo preprečevala izhlapevanje dodatne vlage zato jih lahko zalivamo samo trikrat na teden in takrat vsaj 5l na paradižnik in zalijemo celotno površino ne samo okoli paradižnika.

Tretji vrtnarski ukrep pa je sprotno pletje preveč agresivnih plevelov sploh med solato in ostalimi bolj nežnimi rastlinami. saj preveč agresivnega plevela z bujno listno maso  odžira v poletnih mesecih potrebno vodo in hranila. Če smo sedaj v juniju posadili še poletno solato in ostale kapusnice jih velja zastreti z fino pokošeno travo ter jih še dognojiti z organskim gnojilom.

BUČKE IN BUČE

Če smo bučke t.i.cukini dovolj zgodaj posadili okoli 10-15 maja  v dobro kompostirano zemljo se lahko nadejamo že prvih plodov. Prve cukine bomo že lahko jedli. Bolj jih bomo pobirali več jih bomo imeli. Za rastlino je zelo izčrpavajoče, da puščamo plodove na njej saj gre vsa energija za tvorbo semen.  

Tudi buče počasi pridobivajo na svoji velikosti v dobro pognojeni zemlji bodo dale obilo plodov. Za velik in lep nastavek plodov je odvisno tudi od količine vode. Naše so posajene na kompostni kup, ki pa smo ga dobro zastrli z slamo. Sedaj v juniju bomo še dobro pognojili in še obilno pokrili z slamo, da preprečimo izhlapevanje vode. 

Rožnik je mesec junij

Junij je mesec ki smo mu včasih rekli rožnik. Le zakaj se lahko vprašamo. Tudi na našem vrtu vse cveti in diši. Zdaj je pravi čas da si naredimo zalogo čajnih mešanic. ustvarimo si pisano čajno mešanico s pomočjo vrtnice, ognjiča, vratiča, enodnevno lilijo pa poskusimo kar surovo.

KAMILICA

VRTNICA

BELI VRATIČ

NAGELJ

 MASLENICA-enodnevna lilija

SVETLIN

OGNJIČ

SEMENSKE BOMBICE

osnova za semenske bombice zemlja in kompost pomešana

osnovi smo dodali narezane koprive in slamo

izbrali smo semena: koruza, buče in sončnice

oblikovali smo bombice in pripravili luknjo za seme

bombice smo povaljali v drobirju od slame

pripravljeni smo za gverila gardening

Vrt v maju

Prve jagode

Ni bolj slastnega sadeža kot so prve jagode v maju. Za dober pridelek so pomembne tri stvari: pognojena bolj peščena zemlja, zastirka iz slame ali črne folije in namakanje ali zalivanje.

Na vrtu smo danes postavljali oporo za paradižnike. Na voljo smo imeli bambusove kole, ki smo jih postavili v obliko šotora, da smo zagotovili trdnost opori. Greda je narejena po permakulturnih principih: posajen je mešan posevek dobrih sosedov paradižnik, paprika, stebelna zelena, bazilika, dobro je pognojena ter zastrta na debelo iz slame.

Pripravljamo pa že novo gredo kjer bomo posejali ajdo. Ajda spada na vsak zelenjavni vrt. Zato imamo najmanj tri razloge: rahlja zemljo in jo razpleveli, dobra čebelja paša, uporabljamo jo za čaj, dobra zastirka za ostale vrtnine.

ČAS JE ZA PLODOVKE

Pri plodovkah je pomembno, da izberemo kvalitetno sadiko, ki ne sme biti niti prevelika niti premajhna. V tem letnem času se srečujemo predvsem z velikimi sadikami, ki pa so lahko odraz tudi sortne značilnosti (npr.češnjevec je že po naravi velika sadika.

Druga najpomembnejša stvar pa je pravilno sajenje plodovk. Za plodovke moramo izkopati veliko luknjo vanjo vsuti kompost in jo zelo dobro zaliti. V zalito luknjo posadimo sadiko, čimbolj globoko, da bo poleti črpala vodo zelo globoko in, da bo dobro usidrana, da bo lahko nosila težo plodov.

Tretja stvar pa je da sadike visoko zagrebemo in da vmesne prostore pokrijemo z zastirko. zalivamo okoli rastline in nikoli po njenih listih ali deblu. 14 dni po sajenju sadike pognojimo, predvsem paradižnike s kalcijevimi gnojili.

 

GREDE TAKŠNE IN DRUGAČNE

 Nova greda, ki nastaja iz recikliranih materialov. Uporabili smo že odslužene deske, kjer smo na dno grede položili kartone in vanjo nasuli vejevje. Ob straneh smo naložili karton, ki nam bo preprečeval izsutje materiala predvsem zemlje. Na vejevje smo položili s koso pokošeno travo. Na travo pa nekaj dobre vrtne zemlje pomešane s kompostom. Ker je greda bolj nizka bomo nanjo posadili hokaido buče in buče maslenke ter jo zastrli s slamo.

Pri tej gredi smo uporabili odslužena vhodna lesena vrta. Prečke nam služijo za razmejitev med zelišči. Obod vhodnih vrat smo obdali s kamenjem, ki bo oddajalo toploto zeliščem da ne bodo tako občutila temperaturnega nihanja. 

Ta nova greda nastaja že iz obstoječe grede, ki jo bomo uporabili za zasajanje vrtnin predvsem plodovk. Omejili smo jo z lesenim obodom. Vanjo bomo nasuli drobne vejice in zemljo ter kompost oziroma ker bodo rasle na njej plodovke bomo sadike pognojili z gnojilo za plodovke. 

Greda je nastala iz kompostnika, ki smo mu v vrhnji plasti dodali samo drobne vejice in dobro vrtno zemljo. Na njej bodo kraljevali cukini.