Mestni vrt je poln življenja

Na Mestnem vrtu je vsak dan kaj novega. Prejšnji teden smo posejali peteršilj, divjo rukolo in redkvico, zdaj radovedno opazujemo, ali so rastlinice že prikukale iz zemlje.
Grah je lepo vzkalil, vsak dan je večji, naredili smo že opore. Iz palet smo naredili tudi nove visoke grede.

 Tako zgledajo visoke grede, ko so še prazne.

Grah je dobil oporo.

Mestni vrt je poln življenja.

Nič ne zaostajamo za pomladjo

Res, pomlad se letos nič ne obira, mi na Mestnem vrtu pa tudi ne. V četrtek je bila prva "ta prava" delovna akcija. Iz palet smo naredili visoke grede, počistili potke, pokosili travo, skratka, pripravili vse na bujno vigred. Pa ne samo pripravili, tudi sejali in sadili smo že: rumeni in zeleni fižol, čebulček, solato, kolerabo... Načela permakulture, po katerih se ravnamo na našem vrtu, smo - seveda po Simoninih navodilih - preizkusili v praksi. Naredili smo mešane posevke čebulčka, solate in kolerabe. In še pravi čas smo se spomnili, da moramo pri tem paziti, da koleraba ne bo zastirala čebulčka! 

Ja, na marsikaj je treba misliti pri vrtnarjenju. Ampak Mestni vrt imamo prav zato, da se učimo! Seveda pa smo trdno prepričani, da prvi letošnji žulji, ki so si jih nekateri "pridelali" na tej akciji, ne bodo naš edini pridelek. Ne, gotovo ne!

Še naprej vabimo vse, ki vas zanima vrtnarjenje, ki bi se radi naučili kaj novega, izpopolnili svoje znanje ali pa le preživeli nekaj uric na zraku v dobri družbi, da se nam pridružite! Lahko že ta četrtek, 10. aprila, ob 17.00, ko bo naša strokovna svetovalka Simona Trčak Zdolšak predavala o zeliščih in mešanih posevkih v permakulturi. Naredili bomo načrt za za posaditev gred z zelišči in mešanimi posevki. Naučili se bomo, kako kombinirati mešane posevke glede na redosled pobiranja plodov in katera zelišča se skladajo s katerimi vrtninami. Nekaj besed pa bomo namenili tudi podpornim rastlinam in izpostavili, kakšna je njihova vloga v vrtu.

Se vidimo na vrtu!

V soboto je Dan za spremembe!

Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje kvačkala. Vsekakor je že zelo dolgo tega. In tako ni presenetljivo, da se mi na tej delavnici kvačkanja v Društvu Aktiviraj sprva kar precej zatika. Šibična, polšibična, dvojna šibična, uf ... A počasi se že skoraj pozabljeni izrazi vendarle začenjajo usklajevati s kretnjami, ki so ostale zapisane nekje v podzavesti. Ovij zanko, vbodi, povleci skozi ... Nastaja nekaj podobnega ribicam. Res niso vse kot tiste vzorčne Tjašine, od mojih ena bolj spominja na nedoraslo girico, druga na tolstega krapa in tista iz debelejše volne na nasedlega kita. A nič zato, vse so rumene in vse plavajo proti toku. 

In to je pomembno. To je možnost za spremembo. Ribica, ki se ne prepušča toku, je zaščitni znak letošnjega dneva za spremembe. 

V soboto, 5. aprila, bodo rumene ribice po vsej Sloveniji označevale kraje, kjer se bodo dogajale spremembe. In nosili jih bomo vsi, ki se na ta dan o prostovoljstvu ne bomo le pogovarjali, ampak bomo zavihali rokave. Vseslovenska akcija Dan za spremembe na pobudo Slovenske filantropije letos že petič spodbuja ljudi, da aktivno pristopijo k spreminjanju potreb določene skupnosti in razvijajo solidarnost, ki zaradi načina življenja, ki mu pravimo sodobno, vse bolj izginja iz našega vsakdanjika. Akcije niso vnaprej določene, primerna je prav vsaka aktivnost, ki bo tako ali drugače pripomogla k lepšemu življenju posameznika ali skupine. Pa naj gre za pomoč pri okopavanju vrta starejše sosede ali pospravljanje razdejanja, ki ga je letošnjo zimo naredila narava. In če na mestu odmrlega drevesa posadimo novo, sta spremembi že dve. 

Prav vsak lahko sodeluje, prav vsak lahko postane prostovoljec. Z rumeno ribico zaplavajmo proti toku. Spremembam naproti! 

V Društvu Aktiviraj se bomo v soboto očistili zemljišče ob Ribiški ulici in uredili cvetlična korita na Koroški cesti. Dobimo se ob 9.00 uri. Skupaj je lepše!

 

http://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/dan-za-spremembe/dan-za-spremembe-2014

Kaj je skupnostni vrt?

Koncept skupnostnega vrta je v Sloveniji še dokaj neznan. Resda pri nas, tudi v Mariboru, delujejo že kar številni vrtovi, ki se sicer imenujejo skupnostni, a s tem imenom delno zavajajo, saj večinoma delujejo po najemniškem principu. To pomeni, da zainteresiran vrtičkar pod določenimi pogoji in običajno za plačilo dobi v najem natančno izmerjen in odrejen kos zemlje.

Mestni vrt na Koroški 39 pa deluje na drugačen način. Vse je skupno, nihče nima lastne gredice. Seveda pa tudi vsi delamo vse in kar pridelamo, skupaj porabimo na naših druženjih.

Zamisel za takšen vrt smo dobili v tujini, kjer so skupnostni vrtovi precej razširjeni, še zlasti v velikih mestih. Zgledovali smo se predvsem po berlinskem Princesinem vrtu, Prinzessinen Garten, ki deluje kot javna površina, na kateri nihče nima svoje gredice, lahko pa vsak po svojih zmožnostih in razpoložljivem času sodeluje pri vrtnarskih opravilih in skrbi za vrt, pa tudi pri uživanju sadov vrta. V Berlinu so v premični vrt spremenili dotlej zapuščeno površino ob nekdanjem berlinskem zidu in v kratkem je postal  mnogo več kot le vrt; postal je nov družabni in izobraževalni center ter prostor za aktivno preživljanje prostega časa.

No, če mogoče v Berlinu, pa je mogoče tudi v Mariboru, smo si rekli in - začeli. Resda v precej manjšem obsegu, pa saj tudi Maribor ni Berlin. A tudi pri nas je dobrodošel prav vsak, pa če pride za pol urce ali za ves dan. Plačati ni treba nič, stroške delovanja vrta nosi Društvo Aktiviraj se. S seboj prinesite le dobro voljo (če imate doma kakšno vrtno orodje, s katerim ne veste, kaj početi, pa ga bomo tudi koristno uporabili)!

 

Se vidimo na Vrtu!