ZALIVANJE

V poletnih mesecih je zalivanje vrtnarski ukrep številka ena.
Za rastline je zelo priporočljivo če je voda ogreta oziroma če imamo vodni rezervoar z deževnico vedno napolnjen. Rastline namreč doživijo temperaturni šok če jih zvečer po celodnevni pripeki zalijemo z mrzlo vodo iz pipe. Če nimamo rezervoarja si lahko na vrt postavimo plastičen večji sod v katerega si sproti dolivamo vodo. V takšen sod si lahko namočimo tudi koprive katere potem razredčimo in tako zalivamo z naravnim pripravkom za krepitev rastlin.

V juniju je zaželjen drugi vrtnarski ukrep in sicer priprava zastirke. Zastirko ločimo grobo to je predvsem slama, ki jo uporabimo pri plodovkah kot so paradižnik, paprika, bučke in buče. Če gojimo paradižnik na prostem kot je to na našem mestnem vrtu lahko zelo dobro zalivamo plodovke po zastirki. Ta zastirka bo preprečevala izhlapevanje dodatne vlage zato jih lahko zalivamo samo trikrat na teden in takrat vsaj 5l na paradižnik in zalijemo celotno površino ne samo okoli paradižnika.

Tretji vrtnarski ukrep pa je sprotno pletje preveč agresivnih plevelov sploh med solato in ostalimi bolj nežnimi rastlinami. saj preveč agresivnega plevela z bujno listno maso  odžira v poletnih mesecih potrebno vodo in hranila. Če smo sedaj v juniju posadili še poletno solato in ostale kapusnice jih velja zastreti z fino pokošeno travo ter jih še dognojiti z organskim gnojilom.

BUČKE IN BUČE

Če smo bučke t.i.cukini dovolj zgodaj posadili okoli 10-15 maja  v dobro kompostirano zemljo se lahko nadejamo že prvih plodov. Prve cukine bomo že lahko jedli. Bolj jih bomo pobirali več jih bomo imeli. Za rastlino je zelo izčrpavajoče, da puščamo plodove na njej saj gre vsa energija za tvorbo semen.  

Tudi buče počasi pridobivajo na svoji velikosti v dobro pognojeni zemlji bodo dale obilo plodov. Za velik in lep nastavek plodov je odvisno tudi od količine vode. Naše so posajene na kompostni kup, ki pa smo ga dobro zastrli z slamo. Sedaj v juniju bomo še dobro pognojili in še obilno pokrili z slamo, da preprečimo izhlapevanje vode. 

Rožnik je mesec junij

Junij je mesec ki smo mu včasih rekli rožnik. Le zakaj se lahko vprašamo. Tudi na našem vrtu vse cveti in diši. Zdaj je pravi čas da si naredimo zalogo čajnih mešanic. ustvarimo si pisano čajno mešanico s pomočjo vrtnice, ognjiča, vratiča, enodnevno lilijo pa poskusimo kar surovo.

KAMILICA

VRTNICA

BELI VRATIČ

NAGELJ

 MASLENICA-enodnevna lilija

SVETLIN

OGNJIČ

SEMENSKE BOMBICE

osnova za semenske bombice zemlja in kompost pomešana

osnovi smo dodali narezane koprive in slamo

izbrali smo semena: koruza, buče in sončnice

oblikovali smo bombice in pripravili luknjo za seme

bombice smo povaljali v drobirju od slame

pripravljeni smo za gverila gardening

Vrt v maju

Prve jagode

Ni bolj slastnega sadeža kot so prve jagode v maju. Za dober pridelek so pomembne tri stvari: pognojena bolj peščena zemlja, zastirka iz slame ali črne folije in namakanje ali zalivanje.

Na vrtu smo danes postavljali oporo za paradižnike. Na voljo smo imeli bambusove kole, ki smo jih postavili v obliko šotora, da smo zagotovili trdnost opori. Greda je narejena po permakulturnih principih: posajen je mešan posevek dobrih sosedov paradižnik, paprika, stebelna zelena, bazilika, dobro je pognojena ter zastrta na debelo iz slame.

Pripravljamo pa že novo gredo kjer bomo posejali ajdo. Ajda spada na vsak zelenjavni vrt. Zato imamo najmanj tri razloge: rahlja zemljo in jo razpleveli, dobra čebelja paša, uporabljamo jo za čaj, dobra zastirka za ostale vrtnine.

ČAS JE ZA PLODOVKE

Pri plodovkah je pomembno, da izberemo kvalitetno sadiko, ki ne sme biti niti prevelika niti premajhna. V tem letnem času se srečujemo predvsem z velikimi sadikami, ki pa so lahko odraz tudi sortne značilnosti (npr.češnjevec je že po naravi velika sadika.

Druga najpomembnejša stvar pa je pravilno sajenje plodovk. Za plodovke moramo izkopati veliko luknjo vanjo vsuti kompost in jo zelo dobro zaliti. V zalito luknjo posadimo sadiko, čimbolj globoko, da bo poleti črpala vodo zelo globoko in, da bo dobro usidrana, da bo lahko nosila težo plodov.

Tretja stvar pa je da sadike visoko zagrebemo in da vmesne prostore pokrijemo z zastirko. zalivamo okoli rastline in nikoli po njenih listih ali deblu. 14 dni po sajenju sadike pognojimo, predvsem paradižnike s kalcijevimi gnojili.

 

GREDE TAKŠNE IN DRUGAČNE

 Nova greda, ki nastaja iz recikliranih materialov. Uporabili smo že odslužene deske, kjer smo na dno grede položili kartone in vanjo nasuli vejevje. Ob straneh smo naložili karton, ki nam bo preprečeval izsutje materiala predvsem zemlje. Na vejevje smo položili s koso pokošeno travo. Na travo pa nekaj dobre vrtne zemlje pomešane s kompostom. Ker je greda bolj nizka bomo nanjo posadili hokaido buče in buče maslenke ter jo zastrli s slamo.

Pri tej gredi smo uporabili odslužena vhodna lesena vrta. Prečke nam služijo za razmejitev med zelišči. Obod vhodnih vrat smo obdali s kamenjem, ki bo oddajalo toploto zeliščem da ne bodo tako občutila temperaturnega nihanja. 

Ta nova greda nastaja že iz obstoječe grede, ki jo bomo uporabili za zasajanje vrtnin predvsem plodovk. Omejili smo jo z lesenim obodom. Vanjo bomo nasuli drobne vejice in zemljo ter kompost oziroma ker bodo rasle na njej plodovke bomo sadike pognojili z gnojilo za plodovke. 

Greda je nastala iz kompostnika, ki smo mu v vrhnji plasti dodali samo drobne vejice in dobro vrtno zemljo. Na njej bodo kraljevali cukini.

Ekstremne vremenske razmere

 EKSTREMNE VREMENSKE RAZMERE V ZELENJAVNEM VRTU

Letošnja pomlad nam pa je res postregla z izjemnimi ekstremnimi temperaturami. Marec je bil izredno sušen in sončen ter dnevne temperature so bile nad pričakovanji. V aprilu pa se je vse postavilo na glavo. Dočakali smo padavine in z njimi tudi občutno ohladitev in padec temperatur, ki je še podkrepljen z vetrom. Za jutrišnji petek je napoved zmrzali, ki bo ponekod celo do -6.

Kaj storiti na vrtu in v sadovnjaku?

Na vrtu nas reši pokrivanje z zimsko ali letno kopreno. Rastlin ne bomo odkrivali dokler ne bodo vremenske razmere boljše vsaj nočna temperatura okoli 8-10 stopinj -Celzija. Dnevne pa spet okoli 15-20 stopinj. V sadovnjaku kjer zdaj najbolj cvetijo jablane pa če imamo majhna drevesa jim lahko krošnjo prekrijemo s kopreno. Tudi ostala drevesa ki so že nastavila plodiče lahko pokrijemo.

Vsi ki pa imate večja drevesa pa morate upati na najboljše.

Še vedno pa velja zlato pravilo za zelenjavni vrt. Hiti počasi in se oziraj na vreme.

Prostovoljstvo na Mestnem vrtu 2017

 Približuje se  svetovni dan prostovljstva, ki ga bomo obeležili na našem vrtu v soboto 8.4.2017  ob 10 uri  zato bom nekaj zapisala o naših prostovoljcih.

 Mestni vrt  v Mariboru je oblika skupnostnega vrtnarjenja kjer vsak posameznik nima svojega vrta ampak ga obdelujemo skupaj s prostovoljci. Družimo se dvakrat na teden v dopoldanskem času. Opravljamo in učimo se o vrtnarjenju. Vrt prinaša različne užitke vsakemu posamezniku. Naj jih naštejem nekaj zdrava zelenjava iz vrta, druženje, pridobivanje telesne kondicije, spoznavanje vedno novih ljudi, spoznavanje posameznih rastlin, spoznavanje vrtnih opravil, terapevtski učinek, koristno preživljanje prostega časa na zraku.

Trenutno imamo sedem aktivnih prostovoljcev po večini mladih do 29 let. Nekateri imajo že izkušnje z delom na vrtu. Nekateri so bili že tudi prostovoljci na vrtovih v drugih državah, drugim pa je druženje in spoznavanje koristi vrta novo. Vsem nam pa je skupno druženje in dobra velaj ter nasmejani obrazi vsakega posameznika.

rtu

REGRAT ZNANILEC POMLADI TUDI NA KROŽNIKU

Danes pišem o regratu. O njem je bilo že toliko napisanega da spoloh ne vem kje začeti. Regrat kot hrana, najbolj je poznan v solati s krompirjem dobrim bučnim oljem nekateri pa ga postrežejo tudi z ocvirki ali ocvrto slanino ter trdo kuhanim jajcem. Lahko ga pa pripravimo tudi popečenega ter postrežemo z testeninami. Regratove cvetove uporabljamo za pripravo sirupa ali meda.

Kaj pa nam regrat pove o strutkturi naših tal? Regrat velja za rastlino, ki ima rajši težja tla saj takrat razvije zelo globoko in močno korenino. Velikorat ga najdemo na vrhu krtin in takrat so njegovi poganjki dolgi in beli ter bolj mehki. Če imamo veliko regrata na naših vrtovih pomeni, da imamo bolj glineno ilovnata tla.

Na našem mestnem vrtu ga imamo precej. Naš vrt  ima bolj glineno peščena tla vendar se tehntnica nagiba bolj v glineno smer. V zemlji imamo nekaj malo večjega kamenja v poletnih mesecih pa se zelo hitro izsuši zgornja plast. Zato moramo v poletnih mesecih zastirati zemljišče. Pa še eno zelo zanimivo lastnost ima naš vrt. Naša najbližja soseda je reka Drava, ki povzroči v poletnih mesecih odboj svetlobe in s tem dvig temperature ozračja res pa je da imamo zaradi nje tudi povišano zračno vlago. Tako da ko pripeka poletna vročina je pri nas najlepše v senci lovorikovca.

Pridite nas kdaj pogledat, veseli bomo vašega obiska!

Za dodatne informacije o dogajanju na našem vrtu smo vam na voljo na
E mail: simona.aktivirajse@gmail.com

prvi del

drugi del

tretji del

SPOMLADANSKA OPRAVILA NA VRTU

Kmalu bo prišla težko pričakovana pomlad, ko bomo začeli z deli na zemlji. Vsako leto se sprašujemo isto ali bomo spet cel dan "štihali" ali bomo samo prerahljali z vilami ali pa preprosto samo zastrli in sadili v zastirko. Vsa tri zgoraj našteta opravila so odvisna od tega kakšno zemljo imamo in kakšno smo pustili čez zimo. Če imamo težko ilovnato - glineno zemljo je priporočljivo prerahljati z vilami, da v zemljo vnesemo čimveč zraka ter jo potem takoj zastreti z zastirko iz komposta ali listja. Če imamo zelo težko zemljo jo moramo prerahljati z vilami in ravno tako zastreti. Če je naša zemlja zelo zapleveljena jo je potrebno "preštihati" ter fizično odstraniti plevel. Če imamo peščeno zemljo, kjer se voda kar izgubi ni potrebno prezračevanje z vilami ampak samo zastremo z zastirko, da preprečimo uhajanje vode. Pri peščeni zemlji je fino da dodajamo veliko bolj grobega humusa oziroma komposta. Pri samem delu imamo na voljo klasično orodje kot so vile, motike, štiharice. Sedaj pa so na voljo tudi nihajne motike, ki nam bistveno olajšajo delo saj imajo gibljiv vrat med ročajem in glavo orodja. Nekateri pa tudi zelo prisegajo na bakreno orodje, ki ga je tudi možno dobiti pri nas. Znanstveni dokazi delajo v prid bakrenega ordja saj naj bi pri obdelavi zemlje s takšnim orodjem povzročili ugodno kemično reakcijo, ki pospešuje rast rastlin. Obdelava zemlje z bakrenim orodjem pa tudi zmanjšuje napad rdečega polža - lazarja in preprečuje njegovo širjenje.

Na našem Mestnem vrtu na Ribiški ulici v Mariboru začnemo s pomladnimi opravili 10.3.2017 ob 10 uri. Vabimo prostovoljce, ki jih zanima vrtnarjenje po ekoloških in permakulturnih načelih in takšne ki jih zanima zeliščarstvo. Letošnji projekt smo poimenovali ZELIŠČNI VRT V MESTU.

Dodatne informacije o vključitvi na naš vrt dobite na simona.aktivirajse@gmail.com

VABILO

Vabimo vas na informativno srečanje prostovoljcev, ki bo namenjeno spoznavanju našega novega projekta poimenovanega ZELIŠČA V MESTU, ki bodo  posajena po permakulturnih načelih.

   Četrtek 2.2.2017 ob 10h v Smetki – alternativni trgovini, Gosposka 29, 2000 Maribor

Skozi projekt, ki bo trajal od marca do oktobra bomo spoznavali klimatske zahteve zelišč in predvsem njihovo koristno vrednosti v vsakdanjem življenju.

Spoznavali bomo ekološko vrtnarjenje za samooskrbo in urbano permakulturo.

Več info na: simona.aktiviraj se@gmail.com