Bilo je natančno pred letom dni, konec
marca, zunaj pa je snežilo! Na tak dan sem prvič slišala za Mestni
vrt. Takrat niti imena še ni imel. Le ideja je bila. Ideja, ki se je
na prvi pogled zdela nora.
Vrt na dvorišču ene tistih hiš, na
katere so vsi razen zoba časa pozabili?!? Vrt v mestnem predelu,
kjer še betonska korita stojijo prazna, saj v njih ne raste niti
plevel?!? In - kar je bilo še bolj nenavadno – vrt brez gredic,
razmejenih na "moje" in "tvoje", vrt brez ograj?!?
Saj vsi vemo, da smo Slovenci pač
takšni, da želimo natančno vedeti, kaj je "moje" in do kam
sega. Da slučajno ne bi stopila kakšna druga na "sveto" območje
ali nanj padla senca sosedove solate. In zares srečni smo šele
takrat, ko okrog tega koščka zemlje, pa če je še tako majhen in
mogoče sploh ne zares "moj", postavimo še ograjo...
Ampak kar je v tistem marčevskem
sneženem dnevu zvenelo nemogoče, se je še istega leta uresničilo.
Na dvorišču Koroške 39 je zrasel vrt. Vrt brez ograj. In na vrtu
je zraslo … Uf, vse mogoče od zelenjave, začimbnih in cvetlic
(kot lahko vidite na fotografiji), predvsem pa se je v praksi več
kot uspešno potrdila ideja, da je mogoče vrtnariti skupaj. Skupaj
delati, skupaj se učiti in skupaj uživati sadove skupnega dela.
Letos, ko je vreme čisto drugačno in
je marca že prava pomlad, Mestni vrt že krepko prsti in poganja v
svojo drugo sezono. Vabimo vas, da se nam pridružite Na Koroški 39
v živo ali pa preko spleta na teh straneh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar